EFT TEHNIKA, TAPKANJE: SRAM ME JE, GLEDAM V TLA, SKRIVAM SE PRED …

EFT TEHNIKA, TAPKANJE: SRAM ME JE, GLEDAM V TLA, SKRIVAM SE PRED …

»Desetletja sem gledala v tla, dokler nisem preložila vzroka za občutek sramu na tistega, ki me je spravil v sramoto.« Ifigenija Simonović:  Ne gledam več v tla.

Kaj je to sram, kakšno čustvo je to?

Sram je zelo boleč občutek, ki je povezan z doživljanjem lastne nevrednosti zaradi katere se zdi, da ljudje ne morejo biti ljubljeni ali pripadati nekomu. Sram se pojavi v odnosih, to je eno najbolj socialnih čustev. Gre tudi za občutek, da so ljudje izpostavljeni pred drugimi na način, ki je za njih boleč – po navadi nas drugi zasramujejo. Sčasoma to ljudje ponotranjijo kot neko prepričanje – z mano je nekaj narobe. Rešiti se ga da z EFT tehniko, tapkanjem. 

Sram je za človeka najpogubnejše in omejujoče čustvo, saj močno vpliva tako na razvoj otroka kot na vedenje odraslega.

Sram, gledanje v tla, občutek, da nisi dovolj dober, skrivanje pred svetom, strah pred življenjem, pred ljudmi, ne nazadnje tudi pred ljubeznijo, občutek krivde, …

Krivda, strah, …vsa našteta čustva so skrita v večini ljudi. Pri sramu je prisoten problem besed. Sram pomeni, da se hočejo ljudje skriti v sebi in ostati v tišini. Razlika med krivdo in sramom v strokovni literaturi ni enotno razumljena. Nekateri pravijo, da krivda pomeni moralni sram, razočaranje nad sabo, samoprezir in kot končni efekt izvira iz sramu. Razlika se lahko pojavi med krivdo in obžalovanjem. Obžalovanje je vezano na neka dejanja, na nekaj kar ste naredili ali koga prizadeli. Krive se počutite vedno, ko ne naredite tistega, kar drugi pričakujejo od vas. Ali pa si predstavljate, da ljudje pričakujejo od vas neka dejanja. Medtem ko je sram doživljanje sebe kot slabega in je povezano z identiteto, z občutkom vrednosti in s tem koliko ste lahko povezani z drugimi.

Zaradi sramu, se ne morete odpreti drugim, ker si ne upate soočiti s samim seboj, ker vas ves čas preganja občutek ničvrednosti. Na primer: Ljudje mislijo, da je anoreksija povezana z vizualno samopodobo, ampak ni. To je strah pred življenjem, strah od sramu ker nekdo ni popoln in ker ne izpolnjuje pričakovanja. Sploh če odraščate po visokih intelektualnih standardih in na nek način pričakujete, da se od vas pričakuje vse popolno.

Strah je s sramom povezan na ta način, da se nekdo boji, da bi prišel v to situacijo, ko bo čutil sram, zato se potem na različne načine izogiba nekaterim situacijam. Na tak način sram, tudi če ga ne občutite neposredno organizira vaše življenje in vas določa. Tako izgubite pomembno socialno povezanost, ki je ključ za vašo srečno, zdravo odraščanje in pravzaprav tudi za pripadnost ter ljubezen.   

 

 Oprah Winfrey, svetovno znana zvezda velikokrat piše o svojem sramu. Bila je spolno zlorabljena, trpela je občutek krivde in umazanosti, dokler ni sprevidela, da ni ona kriva, ampak ta ki jo je zlorabil. Osvobodila pa se je tega, ko je povedala javnosti, česar jo je bilo najbolj sram. Pri svojih 14 letih je rodila otroka, ki ga je pustila in je potem kmalu umrl. To je bila njena najbolj varovana skrivnost. Zelo je bila presenečena, ker jo ni nihče obsojal za to, kar je naredila. Ta skrivnost sploh ni bila tako temna, strašna in grozna ko je bila izrečena. “

 

Zdravilo za sram je pogum. Ravno zato, ker v sramu se želijo ljudje skriti, gojijo te svoje skrivnosti in v bistvu so vedno bolj osamljeni, odtujeni, izolirani in tisto kar rabijo je povratek v svet. Če si to predstavljate metaforično, kot porušen most in če pridete s svojo zgodbo ven začnete graditi most nazaj k drugim. Na primer ko se nekdo opogumi in nekaj pove, se drugi kmalu najdejo notri in povedo lahko svoje zgodbe. To je tisto, kar je zdravilno. Ker v sramu imajo ljudje občutek, da so samo oni taki, da niso vredni, da bi pripadali človeštvu. Naenkrat pa spoznajo, da je vse to kar se jim dogaja človeško in da tudi drugi to doživljajo. To je osvoboditev, ko tudi drugi pridejo nasproti.

Srečko Kosovel je v pesmi zadel strahotno resnico, da mi mislimo, ko nas je sram zaradi neke skrivnosti, da ta skrivnost ni vidna, pa vendarle na neki ravni je vidna.

SREČKO KOSOVEL, Ljudje z rano

Ljudje z rano,
z rano na srcih,
jo skrivajo
z dlanjo,
ali glej: kot da je dlan
prosojna kot bel list
lilije
z rdečim utripom
srca,
kod da je rana
rana vsega sveta. —
Skriti bi jo hotel,
pa jo vsakdo spozna …

 

Ali se vidi skozi nas, da trpimo, da nas je strah, da nas je sram, da imamo občutke krivde, da smo ranljivi in ranjeni?

Ja na nek način se vidi. Potem pa je odvisno od vsakega posameznika, kako nekdo hoče z obrambnimi mehanizmi to prekriti. Ampak ko nekaj nekdo razkrije, ve da se ne more več skriti, na nek način je gol pred ljudmi. Ranjenost mora znati pretvoriti v ranljivost, ker potem si upa odpreti svetu. Ni šibkost če je nekdo ranljiv. To je izjemen dar, če ga daš sočloveku, če se pokažeš v tej svoji ranljivosti.

Brene Brown je naredila veliko raziskavo na temo ranljivost iz sramu, krivde in strahu. Tudi sama je doživela velik zlom, ki ga je potem preimenovala v duhovno prebujenje. Ugotovila je, da se ogiba ranljivosti, saj je šla čez hudo krizo.

Ko nas je sram, nam je nelagodno, ali nas je celo strah ob zavesti, da nas drugi grajajo ali socialno obsojajo zaradi neprimernega, nepoštenega ali nemoralnega obnašanja. Čustveno trpljenje je povezano z odnosom, ki ga imamo do drugih, ali bolje rečeno z odnosom, ki ga imajo drugi do nas.

Kakšne oklepe si nadenejo ljudje, da se ne bi prepoznale njihove rane sramote?

Najhujši obrambni mehanizem je tisti zid, ki ga nekdo postavi v sebi. Ko sebi govori, da je vse v redu in ko si ne upa zlomiti. Ta oklep, ki ga naredi nekdo, da onemogoči samemu sebi, da bi prepotoval to pot iz sebe vase (Ciril Zlobec).

T. F., geštalt psihoterapevt – ko se je sam začel ukvarjati z lastno identiteto sebe kot moškega, je prišel do konkretnega sramu. Napisal je članek na to temo z naslovom: Moški in sram. Ne samo ženske, ampak tudi moški so čustveni in ranljivi. Osvobodilo jih bo, če bodo o tem govorili in spregovorili.

Samo doživljanje sramu, kaže na to da so moški ranljivi. To pomeni, da so šibki, zato je moške sramu še bolj sram. Z večjo težavo se moški odprejo s čustvi, kot pa ženske. Ustaljena praksa se glasi, “o tem pa ne bom govoril”, moški najraje “mrknejo”. Ker je beg/boj za moškega značilna obramba. Se pravi, da tudi v primeru sramu dostikrat uporabljajo moški beg, oziroma se umaknejo.

 

“Ko sam sebi priznaš, da imaš problem, se življenje začne spreminjati.”

Tudi ženske bežijo in se pogosto sprašujejo: “Kaj je narobe s mano?”, “Nič”, “Te kaj obremenjuje?”, “Ne, nič.”, “Imaš skrbi?”, “Ne nimam.” Mogoče ženske nič manj ne bežijo, kot pa moški, ki si dovolijo biti ranljivi in priznati svoj sram.

Se za vsakega najde upanje na tem svetu?

Ko enkrat odvržete resnico npr: “nič mi ni”, je zelo osvobajajoč proces. Začutite, da ste zdaj končno na poti resnice. Tudi če kdaj vseeno še zaidete, boste na koncu dneva vedeli, da ste v skladu s svojim bistvom in na poti resnice.  

Če pridete s težavo, ki jo imate (na primer, da čutite sram) na terapijo tapkanja oziroma EFT terapijo – pomeni, da ste naredili že veliko pot do sem. Večja težava pred terapijo je sram pred sramom, da tega nikoli ne bi rešili. Ko pa se človek enkrat začne odpirati in pusti čutiti sram in o njem govoriti, je že veliko naredil. Ključna faza pri EFT terapiji je sprejemanje in ne govorjenje “saj te ni treba biti sram”, kar je spet na nek način zasramovanje, v bistvu je takoj neko implicitno sporočilo, s tabo pa je nekaj narobe, če te je sram. Res je strašno, kako živimo v kulturi, ki nam ne dovoljuje resničnih čustev.

To, kar ljudje menijo o vas, je bistvenega pomena za vašo samozavest in temeljito vpliva na mnenje, ki si ga ustvarite o vas samih. Vaša vrednost je odvisna od drugih in torej tudi vaše dobro počutje. Da bi dosegli priznanje ljudi, se skušate prilagajati njihovim pričakovanjem in si prizadevate, da bi jim ustregli na vse mogoče načine.

Na EFT terapiji dobite možnost, da lahko brez zadržkov izrazite svoje lastno čustvo. Če nimate nikogar, ki bi vas poslušal, če ste žalostni, se sramujete, ste depresivni, vas je strah, …obrnite se na nas.

“Lahko ste kar ste”, “Lahko izrečete kar želite, pa tudi če je hudo, vendar bo kmalu izzvenelo.” Že veliko boste naredili s tem, da se boste začeli zavedati in da boste začeli graditi most navzven. Na primer, da ste se sramovali in ko pride to ven, so to vaše dragocene kvalitete. Ali pa šibkost pri moških, v bistvu gre za ranljivost. Vse kar boste dobili je sprejemanje in ljubezen, ter občutek varnosti, da niste sami na tem svetu.

Veliko ljudi si ne upa povedati kaj čuti,… nihče vas ne bo obsojal zato, če vas je sram povedati kar čutite. Na primer, da ženske tudi svojim možem ne povedo, da imajo npr: bulimijo, anoreksijo, motnjo hranjenja, itd…Otroci velikokrat svojim staršem zamolčijo kakšno resnico ravno iz tega razloga sramu. Ko se boste odprli, se ne boste odprli svetu, temveč samemu sebi.

Najuspešnejša tehnika, ki odpravlja težavo sramu in še ogromno drugih težav, je EFT tehnika.

Tukaj ni roka in potovanje vase ni omejeno. Vse je odvisno od vas samih. Vedeli boste, da hodite na EFT terapijo zato, da se srečate sami s sabo in da se boste rešili tistega, kar vas najbolj boli. Pri tem pa se boste počutili varnega. Vso nestrpnost glede rokov vrzite stran, ker to je vaše potovanje na katerega ste stopili, ko ste našli stik z mano. Če se želite spremeniti in osvoboditi starih vzorcev, ki vam škodijo, je to prava pot za vas.

Bo zdravnik, ki vam predpiše zdravila ali nekdo drug namesto vas rešil težavo?

Težko. Sram, strah ali predstava in želja, da bo nekdo drug odgovoren namesto vas, je samo iluzija. Terapevtski proces pri EFT terapiji je ravno v tem, da vam pomaga prisluhniti sebi, najti besede za svoje doživljanje in razviti svoje lastne izbire. Pomembno je tudi, da se na samem procesu ujameta sam klient in terapevt in da je njun odnos kakovosten.

Pri sramu je to ključno, saj sram nastane med odnosi in se zdravi v odnosih. Torej odnos je zdravilen in ključen. Po svetovnih raziskavah naj bi bil odnos 70 % bistvo vsega. Tudi zemlja je zgrajena iz 70 % vode in ta voda, ki nas hrani so pravzaprav “naši/vaši odnosi”. EFT terapija je v prvi vrsti kvaliteta – naš in vaš odnos.

Kako se pri vas odražajo odnosi, kadar čutite sram?

Morda si takrat ne želite prav nič čutiti, morda si takrat ne želite nobene bližine ali ljubezni, ker bi potem bili lahko ranljivi? Se pojavljajo občutki, da si ne zaslužite, da niste nič vredni, morda ne želite nikogar obremenjevat s svojimi potrebami, željami in ljubeznijo? Oziroma če niste bili ljubljeni kot ste si želeli, hrepeneli in/ali potrebovali? Od tega se je lahko razvil nek strah, sram, …

… Nič več. To se odraža lahko tako dolgo, dokler ne poznate pristnega odnosa do sebe in kjer se zrcalite. Sreča je, če najdete tak odnos z EFT terapevtom, kjer se lahko potem zrcalite in kjer ste sprejeti varni in ljubljeni. Odprite se na tej vaši poti in življenje vam bo prineslo srečo.

Ko vas enkrat neha biti tega strah, sram in ko se odprete za svojo ranljivost, dobite prav tisto, kar ste si v nezavednem najbolj želeli. Prav zaradi tega, ker ste si to tako strašno želeli, vas je bilo strah, da tega ne bi dobili.

Najpogosteje se sramujemo naših potreb. Določene potrebe so bile zavrnjene, to pomeni, da nekdo ni naletel na sprejem oziroma je bil zaradi nečesa preziran. Potreba pa je tisto najbolj intimno s čimer vstopa nekdo v svet in s čimer se definiramo ljudje. Gre tudi zato, da se nekdo zaveda, da nekaj potrebuje. Na primer kot moški, ki rabi pomoč, ker ne zmore vsega sam. … To je potreba. Norme pa so takšne, da se to ne spodobi, da to ne smeš.

Česa vas je sram in kaj v resnici čutite oziroma kaj si želite? Kakšna je razlika med željami in potrebami?

Dosti ljudi misli, na primer: da potrebujejo nov avto, nove obleke, da potrebujejo drage blagovne znamke čevljev, …itd., to niso potrebe ampak so želje.

Potreba je pravzaprav naše telo. Ko nekaj rabimo, je to neravnovesje v našem telesu. Lahko čutite tako ali drugače. Na primer: potreba po toplini – je praznina v prsih; če ste žejni – vas srbi v grlu; če ste lačni – čutite nekaj v želodcu, … itd. Se pravi telo je tisto, ki vam pokaže kaj rabi. Telo vam govori resnico in vam sporoča resnico. Za željo je vedno gonilo neke potrebe. Vprašanje se pojavi, če si prav interpretirate kaj rabite. Lahko si razložite, da rabite nekaj drugega. Na primer nekdo si želi nov lep avto, spodaj pa je potreba po nekaj drugega. Potreba je po tem, da bi bili opaženi, cenjeni, sprejeti, ljubljeni, da bi kdo rekel kakšen “frajer” je on/ona, ker mu/ji tega nikoli ni nihče rekel.

Zaključna misel o sramu

Zelo pomembna stvar, ko govorimo o sramu je, da govorimo kot, da je to nekaj zelo intimnega, vezano na notranjost posameznika. V bistvu pa je sram med stičiščem in družbo. Sram je mehanizem socialne kontrole. Kako okolje preko različnih oblik zasramovanja skuša posameznika izoblikovati po svoji podobi. Na primer, ko gledate reklame po TV – lepe postave žensk, dobri avtomobili, ki jih vozijo moški, kaj se sproži v vas? “Aha jaz pa nisem takšen/a”, to primerjanje je eden od mehanizmov, kako se sproži sram.. reklama/e (oni/e) so super, jaz sem pa nič.

Bodite pozorni kaj vam govori vaša duša in kaj pripoveduje vaše telo.

Najbrž ni človeka, ki ga ne bi bilo ali ni bilo česa sram. Ampak naj vas ne bo sram sramu.

Imejte se radi.

This entry was posted on september 26, 2018, in blog. Bookmark the permalink.