10 NAJPOGOSTEJŠIH ČLOVEŠKIH STRAHOV

10 najpogostejših človeških strahov (M.N.)

10 strahov

Strah je čustvo, ki nas ščiti pred grožnjami in nevarnostmi v naši okolici in ki postaja vedno bolj kompleksen. Naši strahovi so lahko nenavadni, včasih že preprosto absurdni, obstajajo pa določeni strahovi, ki so vsem ljudem nekako skupni.

V nadaljevanju je spisek desetih človeških strahov, s katerimi se vsak član družbe v svojem življenju kdaj pa kdaj sooči.

1. Neuspeh

Ta strah uvrščajo na prvo mesto predvsem zato, ker usmerja vse naše dejavnosti in odločitve. Vsi nekaj delamo, ali pa ne delamo zato, da bi se izognili neuspehu. Pod neuspeh uvrščamo marsikaj: spoznanje, da ne živimo tako kot bi si želeli, da se nam podrejo naši načrti, da se počutimo nemočni karkoli spremeniti, da nam vse propade, kar smo si zadali.

Neuspeh je zelo nejasen in predvsem subjektivni pojem, saj ni pri vseh ljudeh na enaki ravni ter vsi ne gledajo enako nanj. Kar je za nekoga neuspeh, mogoče nekomu drugemu ne pomeni toliko ali pa je le nepomembna malenkost. Za nekatere neuspeh pomeni način, da se nekaj naučijo ter poskusijo znova, torej pravzaprav ni konec nečesa, temveč priprava za prihodnje dejavnosti in usmeritve.

Glavni strah pred neuspehom se povezuje z razočaranjem, ki mu sledi. Tisti občutek, ko se kljub trudu ni izšlo tako, kot smo si želeli. To mogoče povzroči celo izgubo volje za nadaljnje aktivnosti in nadaljnji trud. Strah pred neuspehom se pogosto uporablja za izgovore.

2. Smrt

Ta strah ni na prvem mestu zato, ker čeprav je sicer glavni razlog, da nam naši nagoni govorijo, da se obnašamo na določen način, je dejstvo pač tako, da se smrti ne moremo izogniti. Prav tako se izogibamo vsakodnevni skrbi glede tega tudi zato, ker jo vidimo kot nekaj oddaljenega.

Strah pred smrtjo se tesno povezuje s strahom pred neznanim. Ne vemo zagotovo, kaj se bo zgodilo z nami, ko bomo zapustili ta svet. Dejstvo je, da je veliko zanimanje za smrt, razvile so se celotne kulture in različni religiozni pogledi, ki poskušajo podati razlage glede smrti. Skoraj vse starodavne civilizacije so na svojstven način častile smrt, prav tako smo se vsi naučili smrt spoštovati  in jo tudi sprejemati.

3. Zavračanje

Ta strah je glavni razlog, da se ljudje v določenih situacijah obnašajo, tako kot pač se. Nenehno smo naravnani k temu (včasih tudi slepo), da sledimo dejanjem drugih, saj nam to pomaga pri tem, da se izognemo zavrnitvam v družbi. Zavrnitve se bojimo, saj tako kot pri strahu pred osamljenostjo, večina ljudi upravičuje svoj obstoj skozi priznavanje in sprejemanje drugih. Nekateri trdijo, da je sprejemanje s strani družbe zgolj iluzija, ter da ne obstaja taka zadeva, kot je “normalno” obnašanje posameznika v družbi. Če je tako, zakaj se potem bojimo, da se ne obnašamo “pravilno”, v skladu s kulturnimi normami? Vse to postavi novi vidik naše celotne etične sestave; je nekaj resnično dobro ali slabo zato, ker družba tako pravi?

4. Zasmehovanje

Strah pred zasmehovanjem je povezan s strahom po prejemanju slabe kritike, prav tako ga povzroča naš strah pred tem, da ostalim sebe ne bi predstavili v dovolj dobri luči. Temu pogosto pravimo strah pred nastopanjem, odrski strah. Že vsi smo ga kdaj občutili, ko smo morali javno kaj povedati in smo stali pred občinstvom. To spremlja strah pred tem, da bomo kaj naredili ali povedali narobe, tako da se bo občinstvo odzvalo negativno, ali posmehljivo, da se nam bodo smejali ali nas izžvižgali. Nekateri se s tem strahom spoprimejo tako, da dobro izpilijo svoj nastop, da ne bi prišlo do neprijetnih situacij, spet drugi so toliko samozavestni, da jih morebitno posmehovanje ali kritika ne prizadenejo toliko. Ta strah nas pravzaprav spremlja velikokrat, saj se nihče ne znajde rad v situaciji, ko dobi negativni odziv na svoja dejanja in je v nemilosti drugih.

5. Osamljenost

Strah pred osamljenostjo je tisti občutek praznine, ki ga povzroča pomanjkanje stikov z drugimi ljudmi, pomanjkanje socialnih stikov. Ta strah se je prav tako razvil iz osnovnih nagonov po preživetju: občutimo osamljenost, ker je večja verjetnost, da bomo preživeli, če bomo v skupini, če nas bo več.

Strah pred samoto, osamljenostjo se navezuje na ustvarjanje nečesa, tega pa potem noben ne opazi. Pogosto se nam zdi, da imajo naša dejanja večji pomen in vrednost takrat, če jih kdo opazi. To se navezuje na en filozofski citat: “Če se v gozdu podre drevo in tam ni nikogar, ki bi slišal ta zvok, ali drevo sploh naredi kakšen zvok?”. Če odkriješ neverjetno stvar, pa nihče ne izve za to, ali sploh kaj velja?

6. Beda

Revščina je definirana kot situacija, ki izhaja iz pomanjkanja resursov, potrebnih za izpolnitev človekovih potreb. Beda pa je bolj ekstremni primer revščine. Pomeni nezmožnost pokriti osnovne človekove potrebe. Nihče ne vidi ali občuti rad revščine, saj je znano, da so najhujša človekova dejanja povzročena ravno zaradi bede same. Nihče ne želi imeti občutka pomanjkanja nečesa, mediji pa k temu samo še pripomorejo z reklamnimi sporočili, s katerimi nas prepričujejo, da moramo imeti še več stvari, kot jih dejansko res potrebujemo. Prav tako si nekdo, ki ni bil v taki situaciji, niti ne more predstavljati tega strahu.

V filmu iz leta 2006, Zadnji škotski kralj, ko dr. Nicholas Garrigan pove ugandskemu diktatorju Idi Amin-u, da “denar ne nadomesti vsega”, mu ta odgovori: “(tako govoriš) ker še nikoli nisi bil reven”.

7. Razočaranje

Ta strah je težje razložiti predvsem zaradi obstoja dveh različnih strahov, ki se navezujeta na razočaranje. Eden je strah pred razočaranjem drugih, drugi pa strah pred tem, da smo sami razočarani.

Že kot otroci smo doživeli neprijetno izkušnjo, ko smo kaj naredili narobe ali smo se grdo obnašali ter smo zaradi tega pričakovali kazen ali vsaj neodobravanje našega obnašanja s strani staršev. Namesto tega smo doživeli popolno tišino ter preprost stavek “Razočaral/a si me.”. Ta stavek je marsikoga prizadel veliko bolj kot bi ga kazen sama.

Strah pred razočaranjem je tudi eden izmed razlogov, zakaj se izogibamo nepoznanemu. Občutek razočaranja je občutek nezadovoljstva, ko se naša pričakovanja ne ujemajo s tem, kar se dejansko zgodi. Ljudje se trudimo, da bi se takim situacijam izognili, saj je razočaranje negativni občutek, ki včasih povzroči tudi obžalovanje. Ljudje se potem sprašujejo, če so njihove izbire res vodile do določenega izida. “Če bi naredil nekaj drugače, bi to kaj spremenilo?”

8. Bolečina

Čeprav je intenzivnost fizične bolečine popolnoma subjektivni občutek, torej se razlikuje med posamezniki, je težko posplošiti, kaj pravzaprav povzroča bolečino. Vendar pa fizično bolečino lahko opišemo kot neprijeten občutek, ki ga v splošnem povzroča poškodba določenega dela telesa.

Z redkimi izjemami, nas večina ne mara bolečine ali pa imamo strah pred njo. Zavračanje bolečine povzroča predvsem to, da fizično bolečino povezujemo z boleznijo in slabim zdravjem. Ta strah se lahko povezuje s strahom po izgubi svobode, kot na primer v primeru ko smo zaradi bolečine gibalno ovirani ali pa se izogibamo določenim aktivnostim, da bi se izognili nadaljnji bolečini. Bolečina pač ni prijeten občutek (čeprav kot je bilo prej omenjeno nekateri drugače razmišljajo), in podobno kot živali se tudi ljudje poskušamo izogniti bolečini. Vse to spada pod naš naravni nagon po preživetju, občutek bolečine nam namreč sporoča, da je nekaj narobe z našim telesom ali pa naša trenutna dejanja negativno vplivajo na to. V tem primeru bolečina sama po sebi ni slaba, saj nas opozarja, da prenehamo z določenimi aktivnostmi, da bi se izognili oziroma preprečili nadaljnje poškodbe našega telesa.

9. Neznano

Strah pred neznanim lahko pojasnimo nekako tako: um nam pove, da če se želimo premakniti naprej, moramo vedeti, kaj lahko tam pričakujemo, kaj nas čaka. “Če vem in sem z zadevo seznanjen, lahko nadziram situacijo, če pa ne vem, ne nadziram položaja”. Ta drugi del je tisto, kar nas najbolj ustrahuje, saj je sam nadzor tisto, kar ustvari dimenzijo, s katero lahko manipuliramo pri rezultatih naših dejanj. In če ne maramo in zavračamo nekaj, kar je drugačno, je to preprosto zato, ker ali tega ne razumemo oziroma tega v naprej ne moremo nadzorovati.

Ta strah nas spremlja že tisočletja in ima tudi pomembno vlogo pri našem obstoju. Veliko ljudi je v času otroštva spremljal strah pred temo, v glavnem zato, ker niso vedeli, kaj se skriva v temi, in ko na primer niso vedeli, kaj se skriva na koncu temnega hodnika, so čutili odpor, da bi se tja tudi odpravili. Vendar pa nas ta strah pred neznanim velikokrat ustavi pri našem razvoju, napredku, ter nam otežuje odkrivanje in razumevanje novih stvari, pojmov in spodbuja zavračanje.

10. Svoboda

Čeprav sta natančna definicija svobode in njena pomembnost v družbi lahko predmet debate, je bil strah pred izgubo svobode zmeraj prisoten v človekovem umu. Kljub temu, da to sicer ni nekaj, o čemer bi venomer razmišljali, nam vseeno da misliti glede tega, kaj bi se zgodilo, če bi izgubili moč nad nadzorom svojih lastnih življenj. Ta strah se prične s povsem vsakodnevnimi dogajanji, kot npr. takrat, ko ste bili sami zaprti v svoji sobi, brez možnosti izhoda, dokler na primer ne dokončate domače naloge, ali pa na primer strah pred obvezo pri zakonu ipd. V tem okviru se pojavi vprašanje, ali je absolutna svoboda tudi najboljša za nas? Vsi smo že videli, kako ljudje sprejemajo slabe odločitve, ter se spraševali, če bi se drugi namesto njih odločili kaj boljše.

Tapkajte in se osvobodite vsakega slehernega strahu trajno za vedno!

This entry was posted on 23 septembra, 2015, in blog. Bookmark the permalink.